Še nikoli ni obstajalo več možnosti za študij in delo v različnih evropskih državah, vendar pomanjkanje jezikovnega znanja mnogim preprečuje, da bi izkoristili te možnosti.

Globalizacija in različna lastništva v poslovnem svetu od državljanov vse pogosteje zahtevata znanje tujega jezika za učinkovito delo tudi znotraj matične države. Samo angleščina ni več dovolj. 

Evropa je jezikovno bogata – obstaja več kot 200 evropskih jezikov in še veliko več tistih, ki jih govorijo državljani, katerih družine izhajajo iz drugih celin. To je pomemben vir, ki ga moramo prepoznati, uporabiti in ceniti.

Učenje jezikov prinaša koristi mladim in starim – nikoli nismo prestari, da bi se učili jezika in uživali nove možnosti, ki jih to prinaša. Četudi poznamo samo nekaj besed jezika države, kjer smo na obisku (na primer na počitnicah), nam to omogoča navezovanje stikov in nova prijateljstva.

Učenje jezikov, ki jih govorijo drugi ljudje, nam omogoča boljše medsebojno razumevanje in premagovanje kulturnih razlik.

Učenci lahko sodelujete na spletu v raznih jezikovnih igrah in tako bolje spoznate jezikovno raznolikost. POVEZAVA DO IGER.

VSAK se lahko vključi v evropski dan jezikov, četudi samo povabi sosede iz druge kulture na čaj in okrasi hišo z nalepkami in plakati evropskega dneva jezikov. Mogoče se na ta dan še ne boste spremenili v poliglota, vendar boste zagotovo razširili svoja obzorja in to bo za vas zagotovo prijetna in koristna izkušnja.

Od leta 1967 po predlogu Unesca 8. septembra zaznamujemo mednarodni dan pismenosti. Letošnja osrednja tema je učenje pismenosti v krizi covida-19 in po njej.

V ospredju je predvsem učenje pisanja in branja pri mladih in odraslih v povezavi s krizo covida-19.

Med krizo covida-19 v mnogih državah po svetu ni potekal nikakršen učni program za opismenjevanje odraslih, ali pa so bili ti programi prilagojeni, a zato manj učinkoviti.

Po podatkih UNESCA vsaj 773 milijonov odraslih po svetu trpi zaradi pomanjkanja osnovne pismenosti.

Izboljšanje učnega sistema in programov opismenjevanja, ki so se prestavili v virtualno okolje, je nujno potrebno. Ker učitelji doslej niso bili vajeni tovrstnega načina poučevanja, učenci pa ne takšnega načina učenja, je učenje pisanja in branja za oboje postalo še bolj zahtevno.

Kriza je najhuje prizadela pismenost otrok in odraslih, ki nimajo dostopa do spletnih učnih vsebin. Da bi skupaj premostili te težave, je WLF objavila različne peticije in možnosti za donacije, ki bodo manj pismenim posredno omogočile dostop do kvalitetnejših programov opismenjevanja.

Ob mednarodnem dnevu pismenosti sta se uradno začela 3. Nacionalni mesec skupnega branja ter akcija Beremo skupaj.

Posebej nas veseli, da se je letošnji NMSB povezal z najvidnejšo kampanjo na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji – Tednom vseživljenjskega učenja (TVU) – in na nov način povezal promocijo vseživljenjskega učenja z nacionalno kampanjo branja za vse generacije. Spodbujanje branja in negovanje bralne kulture v vseh generacijah in vseh okoljih je neločljivo povezano z učenjem in izobraževanjem v vseh življenjskih obdobjih. Spodbuditi želimo vse partnerje in akterje, da še posebej izpostavijo dogodke, ki so namenjeni skupnemu branju in s tem obogatijo temo skupne akcije v okviru TVU z naslovom Beremo skupaj ­­– za znanje in za zabavo.

Spoštovani starši!
V letošnjem šolskem letu vam bomo informacije v povezavi z učbeniškim skladom (sezname učbenikov, delovnih zvezkov) ter ostalih šolskih potrebščin posredovali preko eAsistenta in spletne strani šole.

Z naslednjim šolskim letom ne izpolnjujete več naročilnic za izposojo učbenikov v učbeniškem skladu. Naročilnico izpolnite le v primeru, da ne želite, da si vaš otrok izposodi učbenike iz učbeniškega sklada. Izjema je le prvi razred, kjer starši podpišete naročilnico za vseh devet let šolanja vašega otroka na OŠ.

Preberi več Učbeniški sklad 2020/21 – informacije →