V ponedeljek, 9. 4. 2018, je v Ljubljani v Državnem zboru potekal že 28. otroški parlament. Iz naše šole je bila izbrana učenka Ana Grdadolnik, ki je skupaj še s 4 izbranimi kandidati predstavljala Koroško regijo.
Mlada parlamentarka Blažka Merc P. iz OŠ Šentjanž, ki je bila v vlogi novinarke, je v imenu vseh kandidatov zapisala naslednje:
9. aprila smo se mladi zopet zbrali, tokrat že na 28. nacionalnem otroškem parlamentu (NOP) v Državnem zboru. Iz vsake regije je prišlo 5 učencev, 4 debaterji in en novinar. Učenci smo bili izbrani na regijskem parlamentu, še prej pa smo se morali udeležiti medobčinskega parlamenta. Letos je bila tema ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM. Predvsem bolj kot pa napake tega sistema, so bili dobrodošli ukrepi, kako bi mladi spremenili naš šolski sistem, da bi bilo šolanje lažje, dostopnejše, zabavnejše, privlačnejše …
Parlament se je začel ob deveti uri zjutraj. Zbrali smo se v veliki dvorani Državnega zbora RS. Takrat so nas ogovorili politiki, med njimi predsednik Državnega zbora gospod Milan Brglez in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Že na začetku zasedanja so mladi parlamentarci lahko gospodoma zastavljali različna vprašanja, na katera sta spretno odgovarjala. Veliko poudarka je bilo posvečeno temi, kako bi bilo šolstvo dostopno vsem oziroma zastonj. Ob pol desetih se je začel 1. del dela v štirih skupinah. Skupine so se ločile po temah debatiranja, in sicer: Šola za življenje, Odnosi v šoli, Metode in načini poučevanja/učenja in Učne vsebine. Takrat so mladi lahko povedali svoje mnenje na izbrano temo. Sledil je odmor, po odmoru pa še 2. del skupinskega dela. Takrat se je debata po sobah zaključila in vsaka skupina je izbrala tri člane, ki so predstavili temo. Po foto terminu je sledil plenarni del zasedanja in predstavljanje dela v skupinah. Po predstavljeni temi so lahko ostali parlamentarci kaj dodali, podali repliko ali postavili vprašanje ministrici za šolstvo dr. Maji Makovec Brenčič in predsedniku vlade gospodu Miru Cerarju. Ministrica je dobila veliko vprašanj glede NPZ-jev, ali so sploh potrebni in zakaj jih pišejo že tretješolci. Obrazložila je, da nas le tako lahko spremljajo skozi vsa triletja osnovne šole.
Na temo šola za življenje je veliko mladih ugotovilo, da je premalo praktičnega dela in da bi med osnovne predmete morali uvesti tudi prvo pomoč. Po mnenju parlamentarcev je snov preobsežna. Učbeniki bi morali biti narejeni po enakem postopku. Ocenjen bi moral biti tudi trud in da bi VSI imeli pravico do testa za nadarjenost.
Glede odnosov v šoli se mladi strinjajo, da ni spoštovanja s strani učenca do učitelja, pa tudi obratno ne. Tako mislijo, da bi bila včasih dobrodošla menjava vlog. Učenci bi bili za en dan v vlogi delavcev šole, učitelji pa v vlogi učencev. Prav tako bi bilo potrebno, da učitelj zelo dobro pozna učenca, ki ga uči, v smislu karakterja, ciljev, interesov …
Pri metodah učenja se je veliko omenjala tehnologija. Te naj učenci ne bi uporabljali kot igračo, ampak kot orodje in pomoč pri učenju. Pri tem bi lahko izbirali med klasičnim poukom in poukom z uporabo tehnologije.
Ko je bila izpostavljena tema učne vsebine, se je veliko razpravljalo ravno o NPZ-jih, češ, da so neuporabni in nesmiselni. Prav tako bi bilo po njihovem mnenju bolj logično, da se napove tudi ustno ocenjevanje, ker se zanj otroci nič manj ne učimo kot za pisno ocenjevanje.
Po razpravljanju je sledila predstavitev državnega zbora in odhod domov.
Lahko smo slišali, da mladi ne skrivajo svojega mnenja, povejo ga jasno in glasno in kar je najbolj važno, vljudno.
Sodelovanje na otroškem parlamentu je bila za vse parlamentarce velika izkušnja. Tudi zame. Imela sem vlogo novinarke. Verjetno tja ne bom več šla. A nikoli ne veš, kaj ti prinese življenje. Je bilo pa vsekakor neverjetno doživetje za vsakega izmed nas.
Mentorica: mag. Urška Samec, prof.