SLOVO
Prišel je čas … čas za slovo,
bili vsi skupaj dolgo smo,
se večkrat spraševali vsi,
kako bo, ko to zgodilo se bo.
Velikokrat se zdelo je,
da čas preprosto ustavil se je,
da za vedno bom tukaj ostal,
nikoli odrasel … nikoli odšel.
Bili smo kot družina vsi,
preživljali dobre in slabe trenutke vse dni.
A vseeno smo se radi imeli mi,
držali vedno smo skupaj vsi.
Nikoli ne bom Prešeren postal,
nikoli ne bom svojih pesmic izdal,
te za mojo dušo so,
kot balzam za rano … prekrito vso.
Naj za konec povem še to,
nikoli pozabil vas ne bom –
kjerkoli vodila me moja pot bo,
se vedno k vam rad vračal bom.
TAI MATJAŽ
